Skupinska razstava

Vračanje pogleda

11. 3. 2022—21. 8. 2022
Skupinska razstava
Galerije v nadstropju
Vračanje pogleda

Nika Autor, Lela B. Njatin, Uršula Berlot Pompe, Suzana Brborović, Mateja Bučar, Jasmina Cibic, Lea Culetto, Dragica Čadež, Špela Čadež, Ksenija Čerče, Tina Dobrajc, Eclipse, Elena Fajt, Feminalz/Tatovi podob, Meta Grgurevič, Olja Grubić, Sanela Jahić, Duša Jesih, Andrea Knezović, Metka Krašovec, Ema Kugler, Tanja Lažetić, Maja Licul, Polonca Lovšin, Aprilija Lužar, Sanja Nešković Peršin, Špela Petrič, Alenka Pirman, Irena Pivka, Marjetica Potrč, Nataša Prosenc Stearns, Marija Mojca Pungerčar, Nataša Ribič, Lina Rica, Rene Rusjan, Maruša Sagadin, Duba Sambolec, Ana Sluga, Mojca Smerdu, Maja Smrekar, Saša Spačal, Zora Stančič, Robertina Šebjanič, Nika Špan, Apolonija Šušteršič, Neja Tomšič, Polona Tratnik, Milena Usenik, Aleksandra Vajd, Petra Varl, Kamila Volčanšek, Tanja Vujinović, Irena Z. Tomažin, Joni Zakonjšek, Mojca Zlokarnik, Zdenka Žido, Nataša Živković, Janja Žvegelj

Kustosinje: Alenka Gregorič, Mara Anjoli Vujić, Mateja Podlesnik, Alenka Trebušak

Skupinska razstava Vračanje pogleda prinaša pogled na izsek ustvarjalnih procesov in praks skoraj šestdesetih slovenskih oziroma na Slovenskem delujočih umetnic od devetdesetih let preteklega stoletja do danes. Gre za zaokrožen, nikakor pa ne zaključen pogled na omenjeno obdobje, katerega umetnostnozgodovinski narativ je glavnina avtoric odločilno zaznamovala – nekatere izmed njih so umetnostno prizorišče že zapustile, spet druge nanj šele vstopajo. Marsikatero od izbranih del velja za referenčni zgled določenega časa ali pa je pionirsko v avtorskih pristopih in izvedbi. Vrsta eksponatov se osredotoča na specifične družbene tematike, vprašanja identitete, spola, feminizma in reprezentacije umetnic v umetniškem sistemu. Pozornost je bila namenjena tudi umetnicam, ki so vztrajale pri določenem izrazu, poetiki, formi ali konceptu, in tistim, ki so omogočile bolj sistematičen pogled na določene dogodke iz preteklosti. Vsako izmed del je povezano z večnimi preizpraševanji, najsi projekti raziskujejo človeka, njegov odnos do soljudi, okolja in drugih oblik življenja, ali pa opredeljujoče ga tehnoznanstvene in družbenopolitične okoliščine. 

Z obsežnim prikazom slik, skulptur, videov, performansov, intervencij in zvočnih dogodkov ter dopolnjujočim ga diskurzivnim programom – od predstavitev, projekcij filmov do pogovorov in razprav – želimo vzpostaviti dialoška razmerja med deli oziroma projekti različnih generacij umetnic, različnih medijev, praks in motrenj, ter se osredotočiti na izbrane pojave v sodobnem slovenskem umetnostnem prostoru. V iskanju skupnih točk in tudi z odkrivanjem prekrivajočih se razmislekov, konceptov ali zgodb smo z upoštevanjem oblikovanja celostne zgodbe, ki jo sestavljajo fragmenti iz izredno plodne umetnostne produkcije zadnjih tridesetih let, kustosinje oblikovale štiri vodilne tematske sklope: osredotočajo se na urbano in naravno krajino, telo oziroma figuro, umetnostni sistem ter družbenopolitično okolje. 

Čeprav se pri marsikateri umetnici omenjene teme povezujejo in prepletajo, smo skozi te nekoliko ohlapne, pa vendar opredeljujoče pojme prostorsko postavitev ustvarile v »smeri pogleda«, ki bi kar najbolje poudaril posamezne likovne, vsebinske in konceptualne povezave med avtoricami ter njihovimi koherentnimi in bogatimi poetikami. Določene teme, predvsem pa mediji na razstavi niso dobili svojega prostora, kajti potrebovali bi vsaj še enkrat več galerijske površine, da bi jih mogli prikazati. Na slovenskem umetnostnem prizorišču je namreč veliko število odličnih umetnic – ilustratork, fotografinj, arhitektk, grafičnih, industrijskih in modnih oblikovalk, filmskih ustvarjalk – ki bi si to zagotovo zaslužile. 

»Smer pogleda«, zaznamovana je tudi v naslovu razstave, odpira večno vprašanje o tem, kdo gleda in kdo je predmet pogleda, ali drugače, kdo je tisti, ki se sooča s pogledom drugega. V knjigi, nastali po znameniti BBC-jevi televizijski seriji Ways of Seeing, se John Berger prebija skozi stoletja zgodovine slikarskih in kiparskih mojstrovin in se sprašuje o načinih gledanja na žensko. Podoba ženske, ne glede na to, ali je bila prikazana v metaforičnih ali ikonografskih vlogah, je bila neštetokrat predmet želje in zadostitve moškemu pogledu, umetnice pa so vse prevečkrat ustvarjale daleč od oči javnosti. Zanikane, nerazumljene in pred ne tako davnimi časi tudi še marginalizirane.

Odpiralni čas

Od torka do nedelje med 10. in 19. uro.

Vstopnina

Odrasli: 6 €
Dijaki, študenti, upokojenci, osebe z oviranostmi: 4 €
Družinska vstopnica: 14 €
Brezplačen vstop: otroci do 7. leta starosti, ICOM, SMD, PRESS