Preteklost in sedanjost Cukrarne

Z odprtjem Cukrarne septembra 2021 je slovenska prestolnica dobila nov prostor za predstavitve sodobne umetnosti in prostor, kjer se izvajajo procesi artikulacije misli, produkcije in prezentacije sodobnih umetniških projektov – tako na področju vizualne kot tudi intermedijske, performativne, zvočne, glasbene in ostalih oblik umetnosti. Prikazovanje umetniških del skozi razstave in dogodke je le del programa institucije, cilj Cukrarne je postati novo vozlišče kulturnega dogajanja. V sodelovanju z umetniki in drugimi akterji iz slovenskega in mednarodnega prostora, ki bo temeljilo na dolgoročnejši udeležbi in interakciji, stremimo k osnovnim ciljem in poslanstvu sodobne institucije umetnosti; ta naj ob upoštevanju preteklosti stavbe svojo razstavno dejavnost, interpretacijo in izobraževanje gradi na temeljnih humanističnih postulatih skupnosti, spoštovanja drugega in empatije do okolja ter naj spodbuja argumentirano družbenokritično držo in vedno znova preudarno nastavlja zrcalo družbi. 

Cukrarna je nastala leta 1828 kot rafinerija sladkorja. Po skromnih začetkih z dvaindvajsetimi delavci in enim varilnim kotlom se je v naslednjih desetletjih hitro razvijala ter postala prva prava tovarna v regiji in sredi 19. stoletja največja sladkorna rafinerija v monarhiji. Njeno usodo je 25. avgusta 1858 določil požar, ki je pomenil konec proizvodnje sladkorja v Ljubljani, delno tudi zato, ker je proizvodnja sladkorja iz sladkorne pese postala konkurenčnejša od tiste iz sladkornega trsa, delno pa zaradi zadolženosti njenega takratnega lastnika, ki je poškodovano poslopje nato toliko obnovil, da je bilo primerno za oddajanje.

V naslednjih desetletjih so se v njem izmenjavali ali sobivali vojaki in tovarniški delavci, prav tako so svoj dom v njem našli manj premožni Ljubljančani. Prostore so slednji množično poselili po velikonočnem potresu leta 1895, in med tistimi, ki so v Cukrarni poiskali novo bivališče, sta bila tudi Dragotin Kette in Josip Murn, tam so se srečevali – ali krajši čas celo bivali – tudi njuni prijatelji Ivan Cankar, Oton Župančič in drugi. Prav ti najbolj znani prebivalci Cukrarne so v svojih literarnih besedilih, delih slovenske moderne, zapustili izjemna pričevanja o stavbi in ljudeh, ki so jo naseljevali. Bivalne razmere zanje so bile daleč od primernih in se niso izboljšale niti v 20. stoletju, tako da je v osemdesetih letih Cukrarna začela veljati za ljubljansko sramoto. 

Leta 2008 je Mestna občina Ljubljana od lastnikov kupila stavbo in zemljišče in med letoma 2018 in 2021 je bila po načrtih biroja Scapelab izvedena prenova, stavba pa je bila predana v upravljanje javnemu zavodu Muzej in galerije mesta Ljubljane. Cukrarna je zaradi svojega statusa kulturnega spomenika doživela konservatorsko reinterpretacijo, pri čemer sta bila ohranjena videz strehe in originalni zunanji obod, torej ostenje s 366 okni. Vanj so vstavili jekleno konstrukcijo, ki nosi štiri galerijske prostore, narejene po principu bele kocke. Jeklena konstrukcija visi z ostrešja in se v nobeni točki ne dotika tal, hkrati pa je odmaknjena tudi od ostenja. Stavbi je bila dodana kletna etaža s tlemi pod ravnjo struge Ljubljanice. Kot zaščiteni objekt industrijske stavbne dediščine, ki v svoji polpretekli zgodovini ni slovel po arhitekturni lepoti, temveč kot najprostornejša zgradba v Ljubljani – kar je glavni razlog, da se je skozi skoraj dve stoletji tudi ohranil – je Cukrarna s svojimi 5679 m2 postala zanimiva tudi kot arhitekturni dosežek.

Splošne informacije

01 241 25 73
info@cukrarna.art

Vodeni ogledi in najem prostora

Za informacije glede vodenih ogledov in najema prostora nas pokličite na 01 241 25 72 ali nam pišite na info@cukrarna.art.

Ekipa

Alenka Gregorič
Umetniška vodja
T: 01 241 25 71
alenka.gregoric@mgml.si


Alenka Trebušak
Kustosinja
T: 01 241 25 74
M: 070 550 065
alenka.trebusak@mgml.si


Mara Anjoli Vujić
Kustosinja
M: 051 603 231
mara.vujic@mgml.si


Nina Vošnjak
Kustosinja pedagoginja
T: 01 241 25 72
M: 051 641 238
nina.vosnjak@mgml.si


Karolina Keber Pavčič
Svetovalka za odnose z javnostmi (odsotna)
T: 01 241 25 75
M: 051 369 247
karolina.pavcic@mgml.si

Eva Bolha
Producentka in koordinatorka
T: 01 241 25 72
M: 070 550 064
eva.bolha@mgml.si


Lenka Đorojević
Producentka
T: 01 241 25 74
M: 070 551 953
lenka.dorojevic@mgml.si


Janja Buzečan
Producentka
T: 01 241 25 75
M: 041 644 409
janja.buzecan@mgml.si