Ema Kugler

Hidra
V filmih Eme Kugler se mitologija vpisuje v rituale vsakdanjega življenja, tokrat je to tema Hidre s številnimi obrazi. Ponazarjajo jo posamezni prizori z akterji v usnjenih kostumih (kreacije avtorice), ki omejujejo njihovo gibanje in s tem že poudarjajo ločenost človeka od narave. Zadnjo sled povezanosti – ritualni odnos med človekom in bikom, ki spet temelji na človekovi krutosti do živali – se konča s krvjo, ki na simbolni ravni preplavi tudi celotno podobo. 

Postaja 25
Avtorica nadaljuje s svojimi glavnimi temami: odnos med moškim in žensko, vdor mitskega v rituale vsakdanjega življenja. Ta film uporabi številne možnosti elektronske obdelave slike. Najbolj očarajo prizori z »morphingom« (elektronska transformacija), v katerih se lik na slikarskem platnu spremeni v identično figuro na video površini, ali pa ta »zamrzne« v lik na negibni sliki. Avtorica tudi tokrat vztraja v realnem naravnem okolju, ki pa ga deformira in s tem izenači z artificielnostjo video podobe.

Homo Erectus
V filmu so nanizane podobe, ki ob spremljevalni glasbi dajejo vtis neskončnega, božanskega in nas posrkajo v brezno, iz katerega se ne moremo vrniti. Podobe nas privedejo do meja našega bivanja in nas ovijejo v temo nezavednega, v neizbežno pozabo. V filmu ni besed in govora, prisotna je le glasba in podobe, zgodba pa je kljub temu jasno razvidna. Podobe so neme priče človekove vpetosti v svet avtomatizma – birokracije in avtoritete – boga in vladarja, ki vodita v nesmiselne vojne, pobijanje in smrt. Posameznik/posameznika sta nemočna ujetnika teh silnic. 

Projekciji filmov bo sledil pogovor z Emo Kugler, ki ga bo vodil Robert Kuret, kritik in esejist s področja filma in literature.