A Similar Illusion

Reperformansi so živi del razstave. Ikoničnim performansom vdahnejo novo življenje, izostrijo naše zavedanje, da se zgodovina nadaljuje z nami in skozi nas, ter iz umetnosti performansa ustvarjajo polje, na katerem se dogajajo družbene spremembe. Katarina Stegnar in Primož Bezjak sta se v okviru priprav za nastop udeležila delavnice Cleaning the House, ki je potekala na Inštitutu Marine Abramović v grškem Kariesu. Umetnika pet dni nista jedla, govorila ali brala, ves čas sta bila tudi brez ure, telefona in drugih elektronskih naprav. V času delavnice sta opravila več daljših vaj, s katerimi sta krepila fokus, vzdržljivost in koncentracijo.

Več o programu reperformansov si preberite >>tukaj.

A SIMILAR ILLUSION (1981)
V danem prostoru.
Več miz je razporejenih tako, da tvorijo velik pravokoten okvir.
Mize so prekrite z belimi prti.
Na mizah so kozarci za vodo in vrči, napolnjeni s pitno vodo.

Performans.

Znotraj pravokotnega prostora stojiva v položaju za tango.
Neprekinjeno se glasno predvaja argentinski tango z naslovom »Ljubosumje«.
Negibna ostajava v istem položaju.
Performans se konča, ko se najine iztegnjene roke nazadnje povesijo.

Katarina Stegnar (Ljubljana, 1976) je igralka, performerka, gibalka, raziskovalka in snovalka; od leta 2014 je zaposlena v Slovenskem mladinskem gledališču. S svojo ustvarjalnostjo je zaznamovala zlasti neodvisno sceno – bila je ena najdejavnejših sodelavk platforme za raziskavo, razvoj in produkcijo sodobne scenske umetnosti Via Negativa, še vedno pa deluje v okviru kolektiva Beton Ltd. v odstopu. Sokurirala je dve izdaji Festivala performansa (2021, 2023) ter odigrala nekaj vidnih filmskih vlog, denimo v filmih Barabe! (2000), Drevo (2014) in Odrešitev za začetnike (2024). Za svoje delo je prejela že številne nagrade, med drugim nagrado Prešernovega sklada (2016).

Primož Bezjak, igralec in performer, je v slovenskem gledališkem prostoru dejavno navzoč že vsaj od leta 1999, ko je postal redni član skupine Betontanc. Od takrat je aktiven tako v okviru gledaliških institucij kot neodvisne plesne in gledališke produkcije, v mednarodnih koprodukcijah in v filmu. Konec leta 2008 se je zaposlil v Slovenskem mladinskem gledališču in leta 2010 soustanovil kolektiv Beton Ltd., v katerem je aktiven še danes. Za svoje delo je prejel različne nagrade, med drugim Župančičevo nagrado, najvišje priznanje Mestne občine Ljubljana za izjemne stvaritve na področju umetnosti in kulture, na 23. festivalu slovenskega filma (2020) pa je bil dobitnik vesne za najboljšo glavno vlogo (v filmu Antigona – kako si upamo!).