Koreografinji Snježana Premuš in Anja Bornšek se poglabljata v naravo komunikacije: razumeta jo kot para »akcija – dialog« in »situacija – srečanje«.
Zavedata se, da se primarni odnos gradi prek dotika, in slednjega razumeta v najširšem pomenu. Tako skupaj z vizualno umetnico Špelo Škulj in glasbenico Ido Hiršenfelder ter obiskovalci širita dialog v različne sfere »dotika« (otipljivo, zaznano/čuteno, materialno/minljivo, intimno/skupno, haptično/vizualno/zvočno). Prostori oz. sfere srečevanja nam omogočajo razumevanje zamejitev, hkrati pa zagotavljajo prehode, skozi katere se lahko obrnemo proti drugemu.
Plesna instalacija Dotik Tkivo Tkanina se ukvarja s »srečanjem«. Avtorici razpirata srečanje kot prostor, ki soustvarja in potrebuje zunanji prostor, a se vendarle dotika tudi notranjih prostorov in jih spreminja. Je neke vrste gibanje, stanje globoke vzajemne čutno-miselno-gibalne koncentracije, odzivajoče se na vse prisotne elemente.
»Snježana Premuš in Anja Bornšek s kontinuiranim in sistematičnim raziskovanjem tketa polje pomena inventivnih plesnih praks. Z ustvarjanjem inkluzivnega in participatornega okolja, ki omogoča umetnikom in drugim možnost raziskovanja lastne somatike, percepcije in manifestacij, pa vzpostavljata edinstveno družbeno telo, ki kot nadvse dragocena tkanina krasi našo umetniško sceno /…/.« (Povzeto po besedilu Prostorsko-koreografske skice Erike Šešek, objavljenem na https://koridor-ku.si.)
Snježana Premuš je koreografinja, plesalka in raziskovalka somatskih principov; na tem področju deluje že 25 let. Njeni projekti so zahtevni prostori participacije, ki se ne podrejajo reprezentaciji, temveč jo presegajo kot možen model drugačne sodobne družbe. V svojem delu se Snježana Premuš osredotoča na raziskovanje telesa, telesnosti in vprašanja, kako dojemamo telo. Ustvarja intrigantne predstavitvene formate, kjer z občinstvom sooblikuje skupne prostore opazovanja, zaznavanja in doživljanja. Leta 2017 je kot koreografinja dobila nagrado Ksenije Hribar.
Anja Bornšek je leta 2007 diplomirala na salzburški Eksperimentalni akademiji za sodobni ples (SEAD), leta 2014 pa je na HfMDK v Frankfurtu končala še magistrski študij plesne pedagogike. Sodelovala je že z različnimi avtorji in avtoricami (Delak, Premuš, Podrzavnik, Ferlin), ukvarja se tudi z lastnimi projekti. Zadnjih osem let se med drugim intenzivno posveča razvijanju formata za publiko, imenovanega Physical Introduction.
Ida Hiršenfelder (beepblip) je zvočna umetnica in arhivistka. Z uporabo analogne elektronike, doma narejenih modularnih sintetizatorjev zvoka, terenskih posnetkov in računalniške manipulacije komponira potopitvene psihogeografske zvočne krajine. Zanimajo jo bioakustika ter eksperimentalna in mikrotonalna glasba. V letu 2023 je na Kraljevem konservatoriju v Haagu opravila magisterij iz sonologije.
Špela Škulj je vizualna umetnica. Dela na področju fotografije in videa, njen glavni interes v avtorskem umetniškem delu pa bi lahko poimenovali osebni dokumentarizem; pogosto se osredotoča na ekologijo in okolje ter na nepovratni človekov vpliv na naravo. Na sceni sodobnega plesa je aktivna kot oblikovalka svetlobe in gledališka tehnica.
Produkcija: Zavod Federacija, Ljubljana Koprodukcija: NAGIB Maribor, Inštitut MA, Lutkovno gledališče Maribor
