O, KAKŠEN SVET nevidenih vizij in slišanih tišin, ta neoprijemljiva dežela uma! Katera neizrekljiva bistva, ti neoprijemljivi spomini in nerazkazljiva sanjarjenja! In zasebnost vsega tega! Skrivno gledališče neslišnih monologov in predhodnih nasvetov, nevidna palača vseh razpoloženj, razmišljanj in skrivnosti, neskončno zatočišče razočaranj in odkritij. Celotno kraljestvo, kjer vsak izmed nas vladari osamljeno, sprašuje kar hoče, ukazuje kar more. Skrito zavetišče, kjer lahko raziskujemo zapleteno knjigo tega, kar smo storili in še lahko storimo. Introkozmos, ki je bolj jaz, kot karkoli lahko najdem v ogledalu. Ta zavest, ki je jaz med sebi, ki je vse, in hkrati nič — kaj je to? In od kod je prišla? In zakaj?*1
Julian Jaynes nas v svoje delo Izvor zavesti v razpadu bikameralnega uma uvede s poetičnim nizom vprašanj o nevidnih vizijah in slišanih tišinah, ki raziskujejo zavest. Njegov uvod služi kot navdih za performans na stopnišču Cukrarne. Stavba, bogata z zgodovino, je prostor, kjer so stene absorbirale zvočnost usod slovenskih modernih literatov. Zvočni performans se prelevi v potopitev, v odmeve preteklosti, ko udeleženci s hojo po stopnišču ustvarjajo zvočno kuliso, ki iz sten izvablja shranjene pretekle vizije. Takó kovinsko stopnišče postane inštrument obiskovalcev, ki ozvoči tišine. S tem odpira več vprašanj kot ponuja odgovorov, odražajoč Jaynesovo idejo o zavesti kot neoprijemljivem kraljestvu uma.
Tehnično jedro performansa vključuje zvočni senzor, programski algoritem in digitalizirano bazo modernistične poezije, ki skupaj ustvarjajo kompleksno sonorično sliko iz zvočnih plasti in notranjih glasov literatov.
*1 The origin of consciousness in the breakdown of the bicameral mind, Julian Jaynes New York: Penguin books, 1990, prevod navedka v slovenščino: Damijana Mihić.
Dogodek traja 120 minut.
Zasnova in izvedba: Spiro Mason; Programski algoritem: dr. Rene Markovič; uporaba sintetizatorja govora eBralec. Produkcija: Cona, 2024.
