Samostojna razstava

Meta Grgurevič

Praskanje za zlatom
10. 06. 2022—28. 08. 2022
Samostojna razstava
Galerija Parter
Meta Grgurevič

Kustosinja: Alenka Trebušak

Ustvarjanje Mete Grgurevič pomeni eno gonilnih sil v združevanju znanja s področja mehanike in elektrotehnike s poljem sodobne umetnosti. Svoje zanimanje za sisteme, ki se gibljejo ali izrabljajo svetlobne učinke za vzpostavljanje iluzije gibanja, umetnica že od leta 2013 prevaja v kinetične objekte. Z njimi pogosto postavlja pod vprašaj naše dojemanje časa in prostora, naj bo to z mehanizmi, ki delujejo na osnovi fizikalnih zakonitosti in so na prvi pogled videti kot rekonstrukcije strojev iz antike, ali pa nas z vrtečimi se zobniki spominjajo na čas industrijske dobe; pri drugih spet uporabi gibanje, vendar ga tokrat uprizori kot časovno dimenzijo, in za takšne mehanizme bi lahko rekli, da nihajo med preteklostjo in prihodnostjo. Pri tretji vrsti pa gre za objekte z ukrivljenimi zrcali, ki odpirajo pogled v popolnoma nove prostore, medtem ko se predmet znotraj njih z ozirom na gledišče opazovalca venomer spreminja.

Prav ta način je umetnica uporabila za prikaz pol milimetra velikega zrna zlata, s katerim se začne predstavitev njenega najnovejšega razstavnega projekta Praskanje za zlatom. Košček zlata je rezultat večmesečnega procesa in zahtevnega dela številnih akterjev. Kot smo lahko mnogokrat brali v pustolovskih knjigah in videli v številnih vesternih, se za vsako pošteno zgodbo o iskanju zlata spodobi, da vsebuje dramatične obrate, vzpone in padce, pridobitve in ne nazadnje izgube. Tudi izluščevanje tega malega zrnca sestavlja zgodbo, pustolovsko zgodbo o sodobnem alkimizmu, ki jo prikazujejo objekti in pripovedujejo naratorji. Vsak izmed objektov šestdelne postavitve govori o delčku umetničine izkušnje znotraj procesa pridobivanja zlata, pri čemer je vlogo »rudnika« odigralo več sto odsluženih mobilnih telefonov.

Središčno mesto postavitve zaseda kolo, ki je osnovano na vadbenem kolesu za hrčke, vendar je prirejeno človeškim dimenzijam. Njegovo delovanje prek verige in zobnikov poganja drugi kinetični kip, mehansko roko, ki izpisuje besedo »delo«. Z njima umetnica ne namiguje zgolj na začasno vzpostavitev nekakšne manufakture v Cukrarni in na številne delovne ure, porabljene za razstavljanje mobilnih telefonov, temveč v spomin priklicuje zgodovino mehanizmov za izkopavanje ali izpiranje zlata in težavne okoliščine, ki so praviloma spremljale zlatokope. Če lahko pri kolesu in roki govorimo o aluziji na razčlovečenje delavcev, vpetih v proces dela in ujetih v doseganje normativov, je, prav nasprotno, četrti del instalacije, pisalni stroj, ki izpisuje številke – začenši pri milijonu gramov rude, kolikor je je treba izkopati za pridobitev šestih gramov zlata – počlovečen. Programiran je namreč tako, da se med štetjem čisto po človeško zmoti in mora ponovno začeti od začetka.

Umetnica je za pridobitev zlata uporabila poškodovane stare mobilne telefone, saj vsako elektronsko vezje vsebuje nekaj miligramov zlata, ki ga je treba kemično obdelati, da se loči od nečistoč. Različne faze raztapljanja vezij umetnica prikaže v petem objektu, medtem ko obiskovalca skozi postopek pridobivanja zrna popelje naratorka z opisom, pripravljenim na osnovi umetničinega dnevniškega zapisa. Čeprav je pripoved obogatena s številnimi konkretnimi podatki in kronološkim pregledom postopka, se 35 miligramov težko zrnce zlata zaradi postavitve – med ukrivljeni zrcali – izmika našemu pogledu.

V razstavnem projektu Mete Grgurevič gre v prvi vrsti iskati željo po procesualnem in performativnem raziskovanju tistega, kar se skriva pod površino. Ta se kaže v njenem seciranju značilnosti posameznih komponent, njihovih materialov ter oblik in funkcij. Hkrati njeni mehanizmi praviloma vsebujejo človeški faktor: lahko da ga potrebujejo za zagon in delovanje ali pa je prisoten zgolj v obliki namiga na različne načine vpetosti človeka v proizvodni proces. S kombinacijo raziskovanja soodvisnosti elementov in njihovega sestavljanja v funkcionalno celoto s poudarkom na dialoških razmerjih razstava Praskanje za zlatom priča o umetničinem zanimanju za človeško odgovornost do družbenega in naravnega okolja – ne nazadnje tudi z izbiro zlata, katerega lastnost je, da je neuničljivo, ne glede na to, kako zahtevno je priti do njegovega elementarnega stanja.

Odpiralni čas

Od torka do nedelje med 10. in 19. uro.

Vstopnina

Vstop prost

V sodelovanju z: Institut Jožef Stefan; Konstrukcija mehanizmov: France Petač; Umetniški pregled: Jaša; Narator: Barbara Kukovec; Oblikovanje zvoka: Bowrain; Kemijski postopek: Institut Jožef Stefan/Dr. Gašper Tavčar & Peter Frkal; Tehnična pomoč: Blaž Janko; Mizarska dela: Janez Košir; Elektrotehnična dela: Davor Glavič; Okvirjanje in struženje: Okviri V, Vojko Kovač; Posebna zahvala: Bela Mrevlje, Tanja Plankar Grgurevič, Jure Grgurevič, Petra Šutar, Snaga d .o. o., ZEOS d. o. o. in vsi, ki so donirali mobilne telefone; Risba: Meta Grgurevič

Meta Grgurevič
Meta Grgurevič
Meta Grgurevič
Meta Grgurevič
Meta Grgurevič
Meta Grgurevič
Meta Grgurevič