Aleksandra Vajd in Anetta Mona Chişa

Sodelovanje Aleksandre Vajd in Anette Mone Chişa podčrtuje zanimanje za materialno in simbolno alkimijo fotografije. Njune prostorske instalacije, v katere vpleteta posebnosti galerijske arhitekture, sledijo razumevanju fotografije kot medija, vpetega v širše ekološke in tehnološke procese.
Medijske tehnologije in kultura so ključno povezane z geologijo in ekologijo Zemlje, od surovin in energetskih virov, potrebnih za nastanek in delovanje naših naprav, do okoljskih posledic njihove proizvodnje in uporabe. Pozornost do materialnosti tehnologij, ki seže onkraj razumevanja medijev kot zgolj kulturnih artefaktov, omogoči, da tudi na fotografsko prakso pogledamo v razširjenem, planetarnem kontekstu. Fosilno sonce fotografijo razpre kot »več kot človeški« proces, vpet v materialne transformacije, ki segajo daleč v preteklost in prihodnost, onkraj naše prisotnosti na planetu.
Rdeča nit razstavne instalacije so prepleti kablovja, kakršne najdemo v mrežah globalne komunikacije in energijske distribucije. Vijejo se skozi strop, lezejo iz tal, vse do video podob na ekranih, ki jih napajajo. Tvorijo tri večja vozlišča, ki se prek različnih materialnih, formalnih in simbolnih asociacij ukvarjajo z vlogo sonca v procesih, ki zaznamujejo fotografijo v njenih analognih in digitalnih manifestacijah.
Ekrani so delno premazani z bitumnom, ki je v postopku heliografije porodil prvo (znano) fotografijo. Sončna svetloba ima moč, da kemično deluje na površino in pusti trajno sled, zato so fotografije včasih občudovali kot »sončne risbe«, ustvarjene z »roko narave«. V tem smislu lahko fotografijo razumemo kot nadaljevanje starodavnih procesov vtiskovanja svetlobe prek interakcij s snovmi – beljenja tkanin in rjavenja kože na soncu, tudi fosilizacije.
Kompozicija ekranov sestavi črn krog, ki se – občutljiv za svetlobo – počasi strjuje. Bitumen spomni na druge snovi, s katerimi si deli fosilni izvor: na goriva in njihove derivate, ki tvorijo naprave sodobnih tehnologij in so še vedno poglavitni vir energije. Kot starodavna sončna svetloba, pokopana v ostankih prazgodovinskih organizmov, fosilne snovi utelešajo temno dediščino sonca, ki vse od industrijske revolucije dalje prežema vse pore naših življenj.
Skozi luknje stropnih panelov kabli tkejo drugačno »sončno risbo«. Njen motiv je sinoptična karta Sonca, ki prikazuje tudi sončne pege, nastane pa prek digitalnih posnetkov, ki jih zajemajo observatoriji na Zemlji. Izum fotografije je revolucioniral astronomsko opazovanje: pred tem je bilo odvisno od nezanesljivih ročnih skic in spomina. Zdaj je bilo mogoče natančno dokumentirati in dolgoročno spremljati ter napovedovati tudi aktivnost Sonca – solarne nevihte in izbruhe, ki lahko negativno vplivajo na tehnološko infrastrukturo, ključno za družbene in ekonomske procese.
Asociacije z digitalnimi tehnologijami in tkanjem spodbudi že sama arhitektura Cukrarne. Paneli spomnijo na naluknjane kartice prvih avtomatiziranih statev, ki so navdihnile začetke računalniškega programiranja. Tkanje, tradicionalno žensko opravilo, je skozi dolgo zgodovino človeštva služilo kot pripovedni in spominski medij, v katerega so se vpletali dogodki, kulturni simboli, miti in tudi uroki. Fosilno sonce črpa iz te tradicije in spletanje niti nadaljuje kot prakso fabulacije za postčloveški čas.
Kabli se v videih prepletejo s telesi kač, na obliko katerih asociirajo. Če se težko izognemo številnim pomenom, ki jih kače nosijo v naši kulturi, njihova prisotnost na tej razstavi lahko prikliče dvojno naravo tehnologije kot pharmakona, ki je hkrati zdravilo in strup, odvisno od njegove uporabe. Morda so znak cikličnosti in transformacije. Onkraj pomenov, v katere bi jih radi vpeli, njihova sonceljubna telesa skozi zanke naših antropocentričnih vzorcev spletajo drugačno pripoved, ki priča o globoki prepletenosti in vzajemnosti človeškega in nečloveškega sveta. Nezaključeno zgodbo z negotovo, a odprto prihodnostjo. Kakšno vlogo bomo igrali v njej?
Kustosinja: Tjaša Pogačar
S podporo:
ZOO Čudežne zverinice Bled
Odpiralni čas
Od torka do nedelje med 10. in 19. uro.
Vstopnina
Vstop prost.