KONSEKVENCE ≡ FRAGMENTI MOŽNEGA EKOSISTEMA

Razstava prinaša vpogled v večletno delovanje konSa ≡ Platforme za sodobno raziskovalno umetnost, ki združuje devet partnerjev, delujočih na področju intermedijske umetnosti (Zavod Kersnikova, Zavod Projekt Atol, Zavod Aksioma, Društvo Ljudmila, Zavod Cona, Akademija umetnosti Univerze v Novi Gorici, Mladinski center Velenje, LokalPatriot Novo mesto in MKC Maribor). Platforma si prizadeva vzpostaviti aktivno mrežo povezav med produkcijskimi centri za umetnost, izobraževalnimi in raziskovalnimi institucijami ter gospodarstvom. Njen cilj je spodbujanje občinstva k spremljanju dognanj o umetni inteligenci, robotiki, biotehnologiji in ekologiji ter h kritičnemu premišljanju o vplivih znanosti in sodobnih tehnologij na posameznika in družbo. Stremi k izboljšanju pogojev za umetniške raziskave in produkcijo ter k prevajanju umetniških idej v inovacije, ki bi omogočile bolj etično in trajnostno naravnano družbo.

V svetu, kjer si tehnologija vztrajno utrjuje svoje mesto, z napredkom v zadnjih desetletjih pa se je začela kazati kot ključna oblikovalka domala vseh vidikov sodobnega življenja, si umetniki, ki delujejo na presečišču znanosti, tehnologij in družbe, zastavljajo vprašanje, kako to vpliva na preoblikovanje tradicionalnih vrednot. S pomočjo razstavljenih del lahko motrimo obrise hibridnih ekosistemov, v katerih tehnologije niso bile uporabljene za še večje izkoriščanje živih in neživih sistemov, ampak z namenom boljšega razumevanja in sobivanja z njimi. Raziskovanje, ali so lahko stroji do živali in rastlin bolj empatični od ljudi in se bolj ljubeče odzivajo na njihove potrebe, je v središču dela Stella Verde – Pametni vrt  Gregorja Krpiča, dr. Jana Babiča, Marka Jamška in Gala Sajka, kot tudi projektov Gallus Gallus Roboticus Mirande Moss in Daniela Brownella ter Empathy Swarm Katrin Hochschuh in Adama Donovana. Zoran Srdić Janežič pa razvija novo obliko hibridnega življenja – Biobota, ki v razmislek ponuja ontološka in etična vprašanja o statusu tovrstnih entitet ter o protokolih ravnanja z njimi. 

Delo Joane Moll raziskuje povprečni globalni promet s piškotki v realnem času. Zanima jo predvsem to, kako piškotki parazitirajo elektronske naprave z namenom ekstrahiranja osebnih podatkov. Sanela Jahić preučuje politične odmeve umetne inteligence, ki ob vpeljevanju avtomatizacije procesov prispeva h krepitvi neenakosti v družbi. Sistem pretvornikov Staša Vrenka preverja simulacijski potencial podatkovnih procesov, pri čemer podatke iz internetnih podatkovnih baz s serijo prenosov med analognim in digitalnim ter signalnim in podatkovnim prevaja v 3D-tiskane objekte. Tudi projekt skupnosti OctoSens, ki združuje skupino raziskovalcev zvoka, predstavlja vmesnik. Ta omogoča upravljanje drugih naprav in simultano uporabo različnih senzorjev za sintezo zvoka. Delo Marka Damiša in ekipe inženirjev se osredotoča na potrebo po izboljšanju pogojev za razvoj inovacij. Njegov vmesnik je namenjen omogočanju lažje komunikacije med znanstveniki, raziskovalci, ustvarjalci in umetno inteligenco. Matjaž Požlep je v svojem projektu sodeloval s podjetjem Solvesall, ki je oblikovalo umetno inteligenco za pogon avatarja, s katerim omogoča medvrstniško učenje, ponuja pa tudi alternativo tradicionalnemu učnemu sistemu. Orodje za izobraževanje je postal tudi Line Rider Boštjana Čadeža. Gre za igro v okolju razširjene realnosti, simulacijo sankača, ki se spušča po strminah. 

V mobilnem laboratoriju za elektromagnetizem, komunikacijske tehnologije, raziskave in zaznavanje z razdalje SPEKTR Z sta nastala dva na razstavi predstavljena projekta, Krajinski stroji Ericha Bergerja, ki mapira nevidna radioaktivna območja v naši okolici in s tem vizualizira prostor, ki je onkraj sposobnosti zaznavanja našega senzornega aparata, ter projekt Oculos Super Ignes Vigilantes Volavimus, ki je bil uporabljen za mapiranje požara na Krasu julija 2022 in je taktično dopolnilo sistemov za koordiniranje aktivnosti v izrednih razmerah. Tudi instalacija Tilna Sepiča v vidno in slišno obliko materializira pojave, ki so človeškemu očesu nevidni, tokrat gre za kozmične žarke, ki so naraven vir radiacije iz vesolja. Nejc Trampuž uporablja umetno inteligenco kot pripomoček za ustvarjanje imaginarnih pokrajin. Z njimi spodbuja razmislek o aktualnem družbenem in okoljskem stanju ter kontemplacijo o možni prihodnosti človeštva, ki bi bilo bolj vključujoče in empatično do vseh dejavnikov ekosistema. 

Razstava se bo odprla z intermedijskim performansom Večerja s hiperobjektom Tadeja Droljca, katerega osnovno izhodišče je dialog med nastopajočim in objektom. Prvi za komunikacijo uporablja sintetiziran zvok ali glas, drugi pa lastno obliko, ki jo tvorita zvok in svetloba. Ob zaključku razstave bo skupina Jata C, ki v središče svojega zanimanja postavlja svet kamnin, različne časovnosti in vpetost človeka v okolje, v elektroakustični kompoziciji Kronolit predstavila umetniško interpretacijo zvočnosti Zemljinega površja oziroma litosfere.

V času trajanja projekta se bodo na lokacijah Cukrarne in partnerjev platforme zvrstili številni performansi, delavnice za otroke in odrasle, vodstva, pogovori z umetniki in raziskovalci ter konferenca. Na lokacijah partnerjev se bodo predstavili Anna Engelhardt in Mark Cinkevich, Farzin Lotfi-Jam (Projektni prostor Aksioma, Ljubljana), Dorotea Dolinšek (Galerija Kapelica, Ljubljana), Thomas Gorbach & The Vienna Acousmonium v sodelovanju z Andrejem Kobalom, OR poiesis in tonoto (Cona v Kinu Šiška), Dorotea Dolinšek, Nejc Trampuž, Saša Spačal in Kaitlin Bryson, Stefan Doepner s Stelarcom in Aphro Teslo (Galerija Velenje), Špela Petrič (Xcenter, Nova Gorica).