Nastop Primoža Čučnika, Ane Pepelnik in Tomaža Groma (CPG) je interakcija govorjene besede in eksperimentalne zvočne slike, ki ne služi samo kot podlaga glasovno-pomenskemu nastopu, temveč se oba medija medsebojno dopolnjujeta in sodelujeta na način improvizacije.
Grom in Čučnik gradita zvočnost s pomočjo kontrabasa, zvočil in igral, uporabnih predmetov, najrazličnejših tolkal in »primitivnih« izvirov zvoka (npr. igrače, kovanci, frnikole, itn.) in z eksperimentalno rabo gramofona. Ana Pepelnik branje tekstovnega kolaža nadgrajuje s trenutnimi prebliski, menjavanjem glasovnih leg, hitrosti branja, ponovitvami in trenutnimi variacijami na tekstovno podlago. Nastop povezuje različne govorice „besede, zvoka, hrupa, šuma in tišine“, ki jih akterji, v luči sodobnih in inovativnih tokov v glasbi dvajsetega stoletja, razumejo kot enakovredne dele celote.
“Zvok v nastajanju: ne v razmerju do tišine, temveč do samega sebe, do zvokov iz različnih virov, ki pa so v resnici en sam zvok, elementaren, enozložen, Zvok, prihajajoč iz prav tako enih samih Ust tišine. Abstrakcija, polna igrivosti, počasi in zanesljivo uhajajoča v spomin.” (Blaž Lukan, Delo)
Primož Čučnik (mala zvočila, gramofon, teksti)
Ana Pepelnik (govor, glas)
Tomaž Grom (kontrabas, mala zvočila, elektronika)
Ana Pepelnik, pesnica in prevajalka. Študirala je Primerjalno književnost in Literarno teorijo na Ljubljanski Filozofski fakulteti. Njena knjiga Ena od variant, kako ravnati s skrivnostjo je leta 2007 izšla v zbirki Prišleki (LUD Literatura). Dve leti pozneje je pri isti založbi izšla njena druga knjiga Utrip oranžnih luči na semaforjih. Njene zadnje knjige so Tehno (2017), Treš (2021) in To se ne pove (2023, nagrada Kritiško sito 2024). Med leti 2003 in 2008 je bila aktivna špikerica na Radiu študent. Prevaja iz angleščine, v glavnem sodobne ameriške avtorje, in v angleščino. V zasedbi CPG sodeluje od samega začetka.
Primož Čučnik, pesnik, prevajalec in urednik. Izdal je več pesniških zbirk, med drugimi Dve zimi (1999, Nagrada za prvenec), Nova okna (2005) in Sekira v medu (izbrane pesmi, 2006), Delo in dom (2007, Nagrada Prešernovega sklada), Kot dar (2010) in Mikado (2012). Njegove zadnje knjige so Piš čez sen (2019), Niti v sanjah (2022) in Osel in senca (2024). Je urednik za poezijo pri reviji Literatura in urednik in ustanovitelj žepne založbe Šerpa. S Tomažem Gromom in Taom G. V. Sambolcem je sodeloval že leta 1999 na ploščku Dvojnik. Pozneje sta z Gromom sodelovala tudi na kompilaciji Košček hrupa in ščepec soli (Kud F.P., 2002). V zasedbi CPG sodeluje od samega začetka.
Tomaž Grom je eksperimentalni glasbenik, imporovizator, filmar. Gostoval je na festivalih po Evropi in severni Ameriki, ustvaril avtorsko glasbo za številne gledališke, plesne in lutkovne predstave ter filme. Je ustanovitelj in programski vodja Zavoda Sploh, ki se ukvarja s produkcijo glasbenih in uprizoritvenih umetnosti ter z izobraževanjem in založništvom. V njegovem okviru kurira festival Neposlušno. Do leta 2018 je kuriral tudi seriji zvočnih ciklov Confine aperto in Zvokotok, do leta 2013 Neformo. Je tudi avtor performansov Keemo, Carte Blanche, Moje telo, moja kletka (z Anjo Novak), Bruto, Ništrc, (del Arservisove zbirke umetniških del) Pozabljeno, prezrto, Duša, šum, ventil in žica, zvočne instalacije Na ta veseli dan kulture in večletnega projekta iMštrument. V zadnjih letih igra v zasedbah Oholo!, Dörner / Grom, Kaučič / Grom, Kutin / Grom, Tomažin / Grom, Šalter Ensemble. V zasedbi CPG sodeluje domala od samega začetka.
