Agyina: svarilo modrecev

11.00—12.30
O radikalni pedagogiki, panelna razprava

Sodelujejo: Gudskul (Indonezija), Àsìkò Art School (Nigerija), blaxTARLINES KUMASI (Gana)
Moderator: Exit Frame Collective

Te tri institucije s svojim delovanjem spodbujajo pomembne in uspešne modele radikalne pedagogike, od katerih se lahko marsikaj naučimo. Gudskul je transdisciplinarna izobraževalna platforma, ki so jo leta 2018 v Džakarti v Indoneziji vzpostavili kolektivi ruangrupa, Serrum in Grafis Huru Hara. Àsìkò Art School je pettedenski pedagoški program, namenjen afriškim umetnikom in kuratorjem, ki ga je leta 2010 v Lagosu v Nigeriji zagnal kurator Bisi Silva (1962–2019) in združuje različne formate, od delavnic in laboratorijev do rezidenčnih programov. BlaxTARLINES KUMASI je inkubator za sodobno umetnost in odprtokodni kolektiv z domicilom na Oddelku za slikarstvo in kiparstvo Univerze za znanost in tehnologijo Kwameja Nkrumaha (University of Science and Technology, KNUST) v Kumasiju v Gani, ki se od leta 2000 osredotoča na nove, »postzahodne« pristope k izobraževanju in usposabljanju na področju umetnosti.

14.00—15.00
Vzpostavljanje institucij v času krize: SCCA Tamale (Gana), predstavitev

Center za sodobno umetnost Savannah (Savannah Centre for Contemporary Art, SCCA) je skupnostno voden projektni prostor, razstavno-raziskovalno središče ter kulturni repozitorij, ki se osredotoča na umetniške in kulturne prakse 20. stoletja in združuje umetnike, ki delujejo v Tamaleju v Gani.

15.00—16.30
O arhitekturi, (socialističnem) internacionalizmu in popravilu, okrogla miza

Udeleženke: Doreen Mende, Lama El Khatib, Charlotte Grace
Povezovalka: Dubravka Sekulić

Socialistični internacionalizem si je prizadeval, da bi se različni svetovi v boju za osvoboditev povezovali v podporne mreže, ob predpostavki, da se mora za to, da bi bili vsi ljudje svobodni, spremeniti ves svet. Gradil je materialne in nematerialne arhitekture kot fragmente pričakovanega novega sveta. Vendar pa sta izražanje solidarnosti in njeno prakticiranje vedno dve različni stvari, in socialistične države so posnemale nekatere asimetrije in hegemonije, za katere so trdile, da jih želijo odpraviti. Čeprav se danes zdi, da je socialistični internacionalizem stvar preteklosti, so spomini na boje še vedno živi, povezave pa pritajene čakajo, da se aktivirajo ... Pogovor ne bo izhajal iz izgubljenih preteklosti, temveč iz prihodnosti, ki jo je mogoče popraviti in ponovno pridobiti. Kaj danes pomeni solidarnostno delovanje? Doreen Mende, Lama El Khatib in Charlotte Grace bodo v pogovoru z Dubravko Sekulić razmišljale o tem, kako lahko pretekli emancipatorni internacionalizmi nagovorijo sodobne ter skupaj poletijo proti zeleni in rdeči prihodnosti, v kateri bosta hegemonija in nepravičnost stvar preteklosti.

Doreen Mende, kustosinja, pisateljica, teoretičarka in predavateljica, je vodja transdisciplinarnega projekta Dekolonizacija socializma. Zapleteni internacionalizem, posvečenega raziskovanju liminalnih stičišč umetnosti, arhitekture in kibernetike. Charlotte Grace je arhitekturna raziskovalka, organizatorka in vodja teorije na magistrskem programu City Design na Fakulteti za arhitekturo na Royal College of Art. Pravkar je zaključila doktorski študij o družbeno-prostorskih dimenzijah sirske regije Rojava.

Dubravka Sekulić je arhitektka, teoretičarka in predavateljica, ki se ukvarja z razmišljanjem o preteklostih in prihodnostih internacionalistične solidarnosti v duhu pojma neuvrščenosti in arhitekture, ki jo je po neuvrščenih državah nekdaj gradila jugoslovanska gradbena industrija.

17.00—18.30
Ponovno uvrščanje neuvrščenosti. O prazninah, začeti na začetku, performans, instalacija, diskurz

Izvaja: NAM ChoreoLab
Raziskava, koreografija, arhiv, performans, instalacija, diskurz: Sonja Pregrad, Ana Dubljević, Viktorija Ilioska, Dražen Dragojević
Video: Thilo Garus, Dražen Dragojević

NAM ChoreoLab je modularni raziskovalni koreografski laboratorij s ciljem ponovnega branja gibanj/a neuvrščenih v preseku spekulativnega historizma in futurizma, diskurzivno, instalacijsko, performativno, po metodologiji pa (kvir)feministično in dekolonialno.

Program celotnega simpozija