Predstava, ki lahko deluje tudi kot instalacija, je izpeljana z gibanjem telesa, ki je ves čas povezano z eno samo točko v prostoru – »pripeto« je na sredino prostora, vendar se vseskozi sooča s celoto vsega, kar ga obdaja.
Perverzija usode, ki se imenuje realnost, je tok mnogoterih interpretacij in tudi kreacij človeškega uma. Obstajajo sanje o potovanju v eksotičen svet, o drugem in drugačnem, o sanjskem življenju, medtem ko se v resnici soočamo z vpetostjo, z ukoreninjenjem na eni sami določeni točki. V tej realnosti poskušamo najti pot, ki združuje oboje, sanje in resničnost.
Bila bi palma se rahlo dotakne različnih projekcij spreminjajočega se sveta in nas samih v njem; zaniha v misli in sanje o tehnologiji, ekologiji, o resnicah, socialnih in osebnih, ki še naprej uhajajo in se upirajo kontrolam sodobnega sveta ...
Ideja, koreografija: Mateja Bučar; Vizualna podoba: Vadim Fiškin; Ples in gib: Kristina Aleksova; Zvok, glasba: Errorist, Borut Savski; Software: Miha Grčar, Vladislav Zdolnikov; Besedilo: Renata Salecl; Produkcija: DUM - Društvo umetnikov v sodelovanju s Cukrarno; Projekt sta podprla: Mestna občina Ljubljana, Ministrstvo za kulturo