Revija CUKR

Tema tretje številke revije CUKR je GENERACIJA. Kako relevantne so generacijske (samo)oznake in komu služijo: ljudem, ki se z njimi identificirajo, ali tržnikom, ki z njihovo pomočjo ciljajo različne potrošniške skupine? Ali ima generacija mobilizacijski in politični potencial? Kaj ima generacija skupnega z nostalgijo?

Uvodni del revije se posveča razpadu Jugoslavije in osamosvojitvi Slovenije. Poglobimo se v koncept generacije osamosvojiteljev, ki so se v javnem diskurzu začeli intenzivneje pojavljati šele desetletje po osamosvojitvi. In kaj so osamosvojitelji, sploh na kulturnem polju, za seboj pustili tistim, ki bi se na njem radi uveljavili danes? Zakaj ne obstaja dobra osamosvojiteljska umetnost? Kakšno glasbeno spremljavo je razpadu Jugoslavije igral turbofolk – ter kam so izginili vsi čefurji (ter druge subkulture)?

Osrednji esej tokratne številke je napisala Christy Wampole, ki se ukvarja s tem, kakšen vpliv na generacijsko zavest ima ironija, ki je presegla samo retorično formo in se razrasla v življenjski slog. Kaj je ostalo po generaciji 68, zakaj se moramo bati Plečnikovih častiteljev ter kako so generacije začele diktirati vsebine holivudski produkciji? Zakaj smo vsi tako utrujeni in zakaj je tudi pri vzgoji treba prelomiti s tradicijami, ki gredo iz generacije v generacijo ter namesto tega najti nove načine starševstva? V intervjuju nam Emily Segal, poklicna napovedovalka trendov, pisateljica, založnica ter umetnica, pove, zakaj so generacije velike posplošitve, ki lahko obstajajo predvsem v umetnosti, ob intervjuju z italijanskim umetnikom Michelangelom Pistolettom pa izvemo več o različnih generacijah njegove umetnosti, sploh o Četrti generaciji, ki je trenutno na ogled v Cukrarni.

Vsebinsko in likovno je revijo soustvarilo več kot trideset avtorjev: Dino Pešut, Marko Zajc, Mojca Pišek, Denis Adanalić, Eva Mahkovic, Urša Jerkič, Mladen Dolar, Miloš Kosec, Jela Krečič, Manca G. Renko, Asiana Jurca Avci, Urška Pečnik (Helmut Kolektiv), Urša Premik, Najlepše mesto na svetu, Igor Andjelić, Blaž Gutman, Meta Wraber in številni drugi.

Cukr je revija o umetnosti in življenju – njunih stičiščih, odvodih, razhajanjih ter dopolnjevanjih. Izhaja dvakrat na leto, pozimi in poleti, ter objavlja besedila najpomembnejših domačih in tujih avtorjev, ki s svojim delom tolmačijo, prevprašujejo in osmišljajo sodobnost. Članke spremljata izvirna likovna in fotografska oprema.

Revija je nastala na pobudo Cukrarne. 

Odgovorna urednica: dr. Manca G. Renko
Uredništvo: dr. Jela Krečič, Alenka Gregorič, Blaž Peršin
Likovno uredništvo: Ajdin Bašić
Izdajatelj: Muzej in galerije mesta Ljubljana