Rosa Barba

V kletnem galerijskem prostoru Cukrarne odpiramo prvo razstavo in s tem pričenjamo cikel projektov, vezanih na razmislek o razsežnostih in mogočih načinih uporabe zvoka, svetlobe, gibljive slike in glasbe. Večnamenski prostor omogoča različne izvedbene pristope, s katerimi vabljeni umetniki osmišljajo prav za ta prostor pripravljene razstavne projekte.

V Berlinu živeča umetnica Rosa Barba, katere delo Od izvora do pesmi (From Source to Poem) (2016) je bilo predstavljeno na prvi skupinski razstavi v Cukrarni, poimenovani Čudovitost spomina, tokrat prikazuje instalacijo Zapiski z razstave, ki galerijski prostor zapolnjuje s koherentno likovno celoto. Gre za umetniško delo, sestavljeno iz jeklenih okvirjev – Prazni volumni (Blind Volumes) (2016/2022) – s katerimi umetnica strukturira podporni sistem oziroma oder za prikaz svojih filmov in kinetičnih skulptur.

Razstava v Cukrarni poleg omenjenega namreč vključuje še osem umetniških del, ki galerijski prostor spremenijo v prostor eksperimenta. Tako galerija postane prostor prikaza konstitutivnih elementov filma, celuloida, projektorja in zvoka, ki zaradi svoje samoumevnosti mnogokrat ostanejo nevidni, prezrti in neraziskani. Umetnica v medij filma posega onkraj ustaljenih norm njegovega dojemanja, saj različne komponente medija postavlja v nove eksperimentalne konstelacije in jih s tem osvobodi izvorne uporabe. Barba pravi: »V svojem delu presprašujem film glede na različne oblike uprizarjanja, kot so gesta, žanr, informacija in dokumentacija; jemljem jih iz njihovih običajnih kontekstov ter jih preoblikujem in na novo prikazujem. Na ta način eksperimentiram z oblikami, ki vključujejo časovno dimenzijo oziroma dimenzijo trajanja [angl. time-based], in jih preobražam v skulpturalne objekte oziroma špekulacije, torej v prostore, ki so samoorganizirani; gre za proces, ki se nenehno spreminja in razvija.«

Z jekleno konstrukcijo, ki istočasno deluje kot prostorska risba in podporni nosilec, umetnica v galerijski prostor vnaša dinamično interpretacijo preostalih sestavnih delov instalacije. S tem obiskovalcu ponuja možnost različnih pogledov in fokusiranja na posamezna umetniška dela oziroma na celoto. Osnovni fizični elementi in metafizični pojmi tako postanejo ključni nosilci razmisleka o filmu kot procesu, mediju in ne nazadnje sporočilu.

Prav vsem na razstavi prikazanim delom – En izhod (2009), Barvna ura (modra): Vertikale se včasih dosledno obračajo stran od gledišč (2012), Misel v dolžini presledka (2012), Barvne študije (2013), Dolga pesem uravnava prostorske organizacije (2014), Dirigent  (2014/2021), Nad ploščo in sprejemnikom (2016), Poslušaj, tam, kjer so odmevi  (2016/2022) – pa so skupni skulpturalna obravnava materiala, neprestano gibanje, ustvarjanje različnih barvnih in zvočnih kompozicij ter ne nazadnje tvorjenje precizne in dovršene likovne celote.