Shona Illingworth

Shona Illingworth je dansko-škotska umetnica, ki živi v Londonu. V svojem delu, ki nastaja na podlagi dolgoletnega preučevanja spomina, kulturnega izbrisa in predstav o prihodnosti, se ukvarja z uničujočimi učinki vse hitrejšega vojaškega, industrijskega in korporativnega preoblikovanja zračnega prostora in vesolja, z degradacijo okolja in s posledicami vsega tega za človekove pravice.
Odraščala je v odmaknjenem Škotskem višavju, na obrobju enega največjih evropskih območij, namenjenih vojaškemu preizkušanju bomb. Ta skrajno militarizirani kraj, ki ga je odločilno zaznamovala dolga zgodovina kulturnega izbrisa, kolonialnih praks in strahu pred jedrskim uničenjem, NATO in zavezniške sile še danes uporabljajo kot pokrajino, ki jim pri preizkušanju orožja nadomešča vojna žarišča po vsem svetu. Umetnica takole opiše utrinek iz svojega otroštva: »V nizkem letu so nas nenadoma preletela reaktivna letala tornado GR4, da bi na otok tik ob obali odvrgla 1000 funtov težke bombe. Nebo se je v trenutku sesedlo v težak pokrov nad našimi glavami – zvočno silo smo občutili globoko v drobovju –, naš prostorski svet pa se je spričo premogočne vojaške prevlade nad nami skrčil.«
V video in zvočni instalaciji z naslovom Topologije zračnega prostora (2021) se Shona Illingworth ukvarja z različnimi kulturnimi pomeni, kozmologijami in videnji svobode, ki so že od nekdaj povezana z nebom. Preučuje, kako se zračni prostor in vesolje spreminjata v vse bolj zapleten, koloniziran in instrumentaliziran prostor vojaškega in ekonomskega izkoriščanja, vse obsežnejšega in z orožjem podprtega nadzora, jedrske grožnje in okoljske degradacije.
Instalacija Topologije zračnega prostora, ki je po svojem obsegu in nujnosti svetovnega pomena, predstavlja različna, pogosto nasprotujoča si stališča. Umetniško delo preči nevidne plasti atmosfere skozi tematiziranje toksičnih mikrodelcev v orjaških peščenih viharjih v Zalivu, atomskega bombardiranja Hirošime, velikopoteznih geoinženirskih predlogov, povezanih z zrcali v vesolju, uporabe elektromagnetnega spektra kot orožja, hitre širitve rabe brezpilotnih letalnikov, uporabe umetne inteligence v vojskovanju in militarizacije vesolja. Pri tem razkriva naglo preobražanje prostranosti in pluralnosti neba in kozmosa v prenatrpan in teritorializiran prostor, ki je poln nasprotujočih si interesov, vse številnejših groženj, za nameček pa je še predmet spora.
Sedanji pravni okvir, ki ureja zračni prostor in vesolje ter je bil oblikovan v štiridesetih in šestdesetih ter sedemdesetih letih prejšnjega stoletja, ne ustreza več vse hujšim grožnjam, ki jim je danes izpostavljeno svetovno prebivalstvo. Video Topologije zračnega prostora je bil posnet v različnih krajih po svetu. V njem dobi besedo tudi Airspace Tribunal, mednarodno ljudsko sodišče za zračni prostor, ki ga je umetnica leta 2018 ustanovila skupaj z odvetnikom za človekove pravice Nickom Griefom, danes pa ga vodi skupaj z Renato Salecl. Namenjeno je preučevanju argumentov za in proti predlagani novi človekovi pravici – pravici do življenja brez fizične ali psihološke grožnje iz zraka.
Sodišče za zračni prostor oblikuje predlagano novo človekovo pravico s povezovanjem različnih stališč, védenj in izkušenj z vsega sveta ter tako postavlja pod vprašaj tradicionalni državocentrični pogled na oblikovanje mednarodnega prava. Na dosedanjih obravnavah, ki so potekale v Londonu, Sydneyju, Torontu in Berlinu, so dokaze predstavili strokovnjaki s področij človekovih pravic, geopolitike, umetne inteligence, nadzora, nevropsihologije, podnebnih sprememb, nuklearizma in prava, ki zadeva zračni prostor in vesolje, pa tudi posamezniki, ki so na lastni koži občutili, kako je biti žrtev nasilja iz zraka.
Novo človekovo pravico bodo Združenim narodom, Svetu Evrope in drugim telesom predložili leta 2025. Razstava v Cukrarni vključuje tudi besedilo člena, ki obravnava predlagano pravico.
Kustosinji: Renata Salecl, Alenka Trebušak
Spremno besedilo: Shona Illingworth.
Glasovi (po vrstnem redu pojavljanja): Ilias Fernini, Kevin Bales, Sebastian Pfautsch, Sophie Dyer, Kirsty Brimelow QC, Carolyn Bonnyman, Abdulaziz Mohammed, Giuse Maggi, Conor Gearty, Anson Mackay, Hiroshi Harada, Luli Van Der Does, Keisuke Imanaka, Majid Rabet, Nick Grief, Lola Young, Steffen Laursen, Steven Freeland, Toral Gajarawala, Mark Sealy, William Merrin, Andrew Hoskins, Davi Kopanawa. Dodatno besedilo iz: Sven Lindqvist, A History of Bombing, 2001. Dodatna glasba: Tal Hendrikse, Jeff Knowler, Azhar Kubba. Arhivski posnetki z dovoljenjem: Imperialni vojni muzej, London, NASA, Evropska vesoljska agencija. Koncept, kamera, režija, montaža videa in zvoka: Shona Illingworth. Dodatni zvočni posnetki: Philippe Frau-Nadal, Xan M.rquez Caneda, Khalil Ebrahim Ahmed Ali Ajhaddad, Akbar Zaib. Obdelava zvoka: Jeff Knowler. Oblikovanje zvoka: Tal Hendrikse. Končna gradacija slike: Bevis Bowden. Animacija: Peter Knight.
Topologije zračnega prostora so nastale po naročilu in s podporo The Wapping Project. Produkcijo so podprli Bahrain Authority for Culture and Antiquities, Fundacija Sharjah Art, British Council, DCMS, GREAT s pomočjo UK-Gulf Exhibition Program, Arts Council England, Univerza v Kentu.
Umetnica se zahvaljuje: Doughty Street Chambers, Center etike v Sydneyu, Big Anxiety Festival, Center za mir na Univerzi v Hirošimi, The Power Plant, Survival International.
Odpiralni čas
Od torka do nedelje med 10. in 19. uro.
Vstopnina
Odrasli: 3 €
Dijaki, študenti, upokojenci, osebe z oviranostmi: 2 €
Družinska vstopnica: 8 €
Brezplačen vstop: otroci do 7. leta starosti, spremljevalci invalidov, turistični vodniki, ICOM, SMD, PRESS, študenti ALUO, AGRFT, likovne pedagogike PF, UMZGO, AVA, NTF, dijaki SŠOF.
Gradivo za medije
Želimo slišati vaše mnenje
Sodišče za zračni prostor Airspace Tribunal zbira mnenja in odzive o predlogu nove človekove pravice – pravice do življenja brez fizične ali psihološke grožnje iz zraka. Izpolnite anketo in prispevajte k boljšemu razumevanju neba ter sodobne groženje iz zračnega in vesoljskega prostora.
Anketo lahko izpolnite >> tukaj.