Flaka Haliti

Na razstavi JAZ KRIČIM, TVOJ ODMEV SE ODBIJA – KAJ SEM? kosovska umetnica Flaka Haliti prikazuje štiri dela, ustvarjena med letoma 2021 in 2023. Združena v pritličju Cukrarne oblikujejo pokrajino nedoločljivih bitij, katerih identiteta, funkcija in namen bivajo v vmesnem prostoru. Delujejo kot estetske in jezikovne enigme ali zagonetke, ki naseljujejo prostor v Cukrarni, kjer so nekoč našli začasni dom ljudje z družbenega roba. Flaka Haliti s transtemporalno perspektivo obravnava to spektralno zgodovino z vprašanji o pripadnosti, taksonomiji, identiteti in družbenopolitičnem zatiranju.

Razstava JAZ KRIČIM, TVOJ ODMEV SE ODBIJA – KAJ SEM? tako v materialni kot v jezikovni formi predlaga zagonetko ali enigmo kot protistrategijo silam bojazni, podrejanja in tvorjenja identitete. V obstoj prikliče prostor, kjer je nekaj lahko ne to ne ono, kjer se pomen ustvarja v spletenosti s stvarmi, ki niso mi sami. Na podlagi svoje dolgoletne prakse, ki prevprašuje načela zajemanja – podobe, naroda, identitete – Flaka Haliti ponudi konstelacijo del, utemeljenih v igrivi nedoločenosti in prikriti subjektnosti/pomenu. Skupaj ustvarjajo prizorišče ehologije: način navigacije skozi poroznost, skozi frekvence, ki so zunaj dosega človeškega sluha, kjer je neko telo vselej že drugo.

Novo delo JAZ KRIČIM, TVOJ ODMEV SE ODBIJA – KAJ SEM? (2023) sestavlja šest s stropa visečih hibridnih figur iz pleksi stekla. Formacije, ki jih ni mogoče reducirati na posamezne elemente, spajajo sugestivno plastene upodobitve netopirjev, ki so dobesedno preluknjane in spletene s svetlobno cevko v obliki kače. Medtem ko imata netopir in kača običajno asimetrični vlogi plena in plenilca, tukaj trčita skupaj in se zlijeta v kompozitno bitje. Flaka Haliti obravnava te nasprotujoče si sile kot vzajemno konstitutivne, ne da bi jih bilo mogoče omejiti na statično jedro ali podobo. Na ta način se jezikovna enigma iz naslova začne udejanjati tudi materialno: navigacijsko orodje teh nočnih bitij, eholokacija, postane sredstvo za razmislek o položaju, ki ga oseba zavzame ali zaseda, in o tem, kako je ta vedno že konstituiran s tem, kar jo obdaja.

V nadaljevanju refleksije o hibridnosti in nestanovitnosti sledi delo Čigave kosti? (2022–) iz umetničine serije skulptur, ki predstavljajo okostja nedoločljivih živali. Struktura kosti v 3D-tisku, ki bi lahko pripadala plebejski potepuški mački ali pa dostojanstvenemu panterju, zaplete relacijo med videzom in notranjo strukturo, med tem, kaj je z družbenopolitičnega vidika spoštovanja vredno ali nepomembno. Tako se Flaka Haliti navezuje na dolgo zgodovino heraldike, v kateri sta žival in nacionalna država prepleteni v obliki emblema, zastave, ščita in grba. S plastjo snega je ustvarjena distopična, arheološka temporalnost, ob kateri se poraja razmislek o tem, kakšne strukture bodo prestale preizkušnjo časa.

Postavitvi JAZ KRIČIM ... in Čigave kosti? sta vizualno povezani z Neznanim (2023), prostorsko intervencijo v obliki viseče vojaške mreže. Mreža hkrati skriva in razkriva, ovira in dopušča pogled ter v prostor in med akterje vnaša napetost. V skladu z eno od rdečih niti dela Flake Haliti, kjer umetnica ponovno uporablja ter rekontekstualizira vojaške trope in ostanke, je tudi tukaj strateškemu orodju, ki služi vojaški kamuflaži, odvzet njegov namen, spremeni se v demilitariziran objekt  in se vključi v igro z drugimi prostorskimi elementi. Mreža ni obravnavana kot samostojno delo, temveč je nedefinirana entiteta, morda rekvizit zavoljo suspenza, ki otežuje jasnost pogleda. 

Na zadnji steni visi delo Če hočem domov, me bodo roboti poslali kam drugam? (2021), ki postavlja novo vprašanje o bivališču subjektivnosti in nasprotujočih si oblikah pripadnosti. Izhodišče zanj je Flaka Haliti, ki živi v Nemčiji, našla v vprašanju »drži ali ne« na spletni platformi »#govorice o Nemčiji – dejstva za migrante«; prvotnemu vprašanju je dodala preobrat in besedo »Nemčija« zamenjala z »roboti«, besedo »ti« pa z »jaz/mi«.