Figuralika

Vsa obdobja, ko jih gledamo s perspektive današnjosti, praviloma veljajo za pomembna, celo prelomna, nemalokrat krizna, največkrat brezizhodno težka in neizprosna. Tudi dandanes živimo v obdobju, ko so že dolgo utečeni sistemi in številne vrednote porušeni ali ne veljajo več. Trenutne krize, od podnebnih sprememb do vojnih žarišč, nas pehajo v strah in tesnobo, nelagodje ter občutek duhovne sterilnosti in intelektualne paralize, zato se brez prave orientacije utegnemo mnogokrat znajti v odtujenem svetu. In nedvomno postaja eksistencializem, kot filozofija kriznih obdobij ali kot reakcija na krizna obdobja, danes spet aktualen. V posameznih segmentih se je pojavljal že v antiki in srednjem veku, predvsem pa v moderni eksistencialistični misli prejšnjega stoletja. 

Odtujeno stanje duha in druge novodobne oblike brezupa so bili vodilo pri zasnovi in izboru del za skupinsko razstavo slovenske umetnosti, na kateri predstavljamo 32 avtorjev z deli v razponu od druge polovice prejšnjega stoletja do danes. Figuralne tendence so se namreč v slovenski umetnosti kazale v specifičnih posameznih umetnostnih pojavih, likovnih smereh in govoricah, kot so eksistencialistična figuralika, ekspresivna figuralika, fantastična umetnost, popart, fotorealizem oziroma hiperrealizem, nova podoba in umetnost reinterpretacije novomedijskega sveta, na katero sta vplivala razmah informacijsko-komunikacijske tehnologije in prisotnost elektronskih medijev oziroma medijsko posredovanih podob. 

Izbrani prerez individualnih likovnih govoric in poetik vsebuje dela tistih ustvarjalcev, ki so v svojih celotnih opusih ali, sicer redkeje, le v določenih razvojnih fazah realni in tudi metafizični svet upodabljali bolj ali manj mimetično. Razstava tako prinaša pogled na figuralni likovni jezik, ki v nasprotju z abstraktnim izrazom prek racionalnosti, konkretnosti in čiste vizualnosti veliko bolj neposredno odslikava stvarnost. Ta je izpostavljena bodisi v portretnih reprezentacijah ali v različnih razmerjih s svetom, denimo z urbanim okoljem ali pokrajino, oziroma kot pojavna oblika zavestnih ali nezavednih znanj na imaginativni ravni. Posameznim likovnim besednjakom sledimo v razponu od avtobiografskih, politično angažiranih in družbenokritičnih do utopičnih in poetičnih subjektivnih avtorskih izpovedi. 

Proces izbora del posameznih avtorjev in razmisleka o sami postavitvi je privedel do odločitve, da razstava nima kronološke zasnove niti ni postavljena v časovnem zaporedju, ki bi osmišljalo generacijske ali stilne povezave; prav tako dela niso razporejena po posameznih avtorjih. Vzpostavljene so dialoške povezave med različnimi avtorji različnih starosti, likovnih poetik in senzibilnosti, zato se lahko posamezna dela enega avtorja pojavljajo v različnih kontekstih in dialogih z deli drugih avtorjev. Narativnost razstave je na podlagi izbranih del vzpostavljena skozi podobne ali izključevalne motivike, metaforične povezave, kritične interpretacije in celo barvno komplementarnost ali nasprotje. Izbor del je nastajal ob obiskih ateljejev, dela že pokojnih umetnikov pa so po večini izposojena iz zbirk slovenskih muzejev in galerij – med njimi so Moderna galerija Ljubljana, Umetnostna galerija Maribor, Galerija Božidar Jakac, Mestni muzej Ljubljana, Loški muzej Škofja Loka, Galerija Antikvitete Novak, NLB Umetniška zbirka in nekatere zasebne zbirke. 

Obiski ateljejev so nama omogočili vpogled v veliko število del manjših formatov, ki so bodisi zaključena dela ali pa le pripravljalne skice, odvodi in zapiski; odločili sva se, da v razstavo vključiva tudi izbor teh del, in sicer v hodnikih galerijskih prostorov, ki omogočajo intimnejši ogled. Tu so slike in risbe prikazane v obliki zaključenih kompozicijskih sklopov posameznih avtorjev ter omogočajo uvid v nekakšne »izseke« iz umetniških ateljejev, v intimne zapise oziroma dodatni material, koristen za razumevanje postopkov dela, in v intimna avtorska razmišljanja, ki so le redko javno prikazana.

Razstava figuralne umetnosti, ki sega od ključnih predstavnikov povojne slovenske eksistencialistične umetnosti do sodobnih figuralnih pristopov, ne prinaša zgodovinskega prereza tovrstne umetnosti v slovenskem prostoru, temveč skozi izbrane primere opozarja na raznotere umetniške pristope, od »temnega modernizma« in njegovih odvodov do refleksije svetlih, duhovitih in optimističnih postopkov in praks ter angažiranih osebnih pogledov in kritičnih refleksij na svet in okolje danes. 

Alenka Gregorič, Mateja Podlesnik, kustosinji razstave