Etceteral je slovenski eksperimentalni trio, ki ustvarja propulzivni, poliritmični futuristični jazz. Gre za zvok, ki ga zaznamujejo abstraktno modularno raziskovanje, hipnotično bobnanje, odbijajoče se teksture roga in kristalno čista produkcija. Medprostori nekje med dubom, krautrockom, afro-ritmi in svobodno improvizacijo skupaj s kvantizirano elektronsko glasbo so živo osvetljeni na njihovem drugem albumu Rhizome.
Zamisel o glasbeni elastičnosti je osrednja tema albuma Rhizome avdiovizualnega elektronskega jazzovskega tria Etceteral, najnovejšega člana družine Glitterbeat, ki je leta 2020 debitiral z albumom Ama-gi pri založbi Kapa Records. Po seriji domačih in mednarodnih koncertov se je zasedba v sestavi Boštjan Simon (saksofon, sintetizator, elektronika), Marek Fakuč (bobni) in Lina Rica (vizualije) vrnila v studio in svoje ambicije po združitvi zvoka in vizualij pri svoji prvi izdaji pri založbi tak:til prenesla na povsem novo raven.
Na albumu Rhizome bend raziskuje medprostore nekje med sodobnim jazzom, gnanim z groovom, kvantizirano elektronsko glasbo, abstraktnim modularnim raziskovanjem in svobodno improvizacijo. Kot se lahko elastika raztegne in nato vrne v prvotno obliko, tudi Etceteral razteza svoje aranžmaje do točke brez povratka, pri čemer zna svojo sonično arhitekturo pripeljati do skrajnega roba, ne da bi dovolil, da bi se pri tem sesedla sama vase. »Rad razmišljam v okviru soničnih elastik. Glasbo lahko ritmično in harmonično raztegnemo, spremenimo tonaliteto in se vrnemo k glavni temi v drugi tonaliteti. S tem procesom se odpira nov prostor za odkrivanje. V zadnjem času smo veliko poslušali Joshuo Abramsa in Evana Parkerja, glasbenika, ki znata svojo glasbo narediti zračno in prostorno,« pravi Simon.
Ko so dobili proste roke za lastno produkcijo svojega drugega albuma, so se osredotočili na koncept rizoma – nenehno rastočega horizontalnega podzemnega stebla, ki v določenih časovnih presledkih poganja stranske poganjke in adventivne korenine, ali povedano z Deleuzom in Guattarijem, je nelinearno omrežje, »ki spaja neko točko s katerokoli drugo točko«. »Rizom lahko zavzame praktično katero koli obliko, svojo pot izbira sproti. Tako kot naša glasba tudi njena reprezentacija ne temelji na idealni obliki. Album je kot raziskava o tem, kje se trenutno nahajamo in kam gremo,« meni Simon.
Dovršeni komadi albuma Rhizome so v svojih strukturah medsebojno povezani in rastejo od znotraj navzven. Uvodno žgečkljanje po ušesih v Meadow Sage s prepletanjem sintetizatorjev, saksofonskimi ornamenti in sinkopami, ki zazibljejo boke, narekuje tempo albuma ter ponuja ambiciozen in pustolovski sonični karakter. »Prva plošča me je spominjala na Morphine, nova pa na Chicka Coreo«, pravi Rica z nasmeškom.
10 €