Takorekoč: Moji možgani in njihove iluzije

Kaj je iluzija? To je takrat ko te možgani prinesejo okoli in vidiš nekaj, kar ni res," je odgovor, ki ga boste lahko slišali od sosedovega Tončka, Pikičine stare mame, ali pa mimoidočega, ko ga na Prešernovem trgu presenetite z vprašanjem in mu pomolite mikrofon pred usta. Iluzije nas presenetijo, navdušijo, prestrašijo, vpeljejo dvom v to kaj je je v našem doživljanju res in kaj ne. Našli jih boste v revijah, na spletnih straneh, v galerijah, muzejih in YouTube videih. A vendarle, kaj res so iluzije, od kod prihajajo in kaj nam razkrijejo o našem zaznavanju, spoznavanju in védenju o svetu, o naših možganih in nas samih? To so vprašanja, ki jih bo avtor naslovil v eseju Moji možgani in njihove iluzije. Esej bo povezan z razstavo Razširjeni vid in bo v razstavnem prostoru tudi uprizorjen. 

Prof. Grega Repovš je psiholog in kognitivni nevroznanstvenik. Na Oddelku za psihologijo Univerze v Ljubljani predava o delovanju kognicije, raziskovalno pa naslavlja vprašanja, kako deluje kognicija v zdravju in bolezni ter kako možgani ustvarjajo našo duševnost.

Cikel gledaliških esejev Takorekoč* je nastal pod kuratorskim vodstvom Boštjana Narata. Izhodišče za uprizoritev so nova filozofsko in teoretsko navdihnjena besedila, ki jih na odru izvajajo njihovi avtorji in avtorice v tandemu z igralskimi partnerji in partnericami. Gre za gledališki format, ki uspešno povezuje poglobljen razmislek o aktualnih (ali večnih) temah in njihovo dinamično podajanje, s čimer razbija predsodke, da to dvoje največkrat ne hodi z roko v roki.

*Termin esej je v tem kontekstu uporabljen precej svobodno in označuje besedilo s teoretsko osnovo in jasno poudarjeno literarno dimenzijo, po možnosti obogateno z osebnimi konotacijami.