Realni čas. Sanjska vizija tehnokratskega upravljanja. Stanje popolne vsevednosti, kjer se to, kar je znano, in način, na katerega je znano, sploščita na bleščečo površino računalniškega ekrana. Paradigma realnega časa, ki zaobjema nabor tehnologij, doktrin in želja, je odgovor na potrošniške zahteve po praktičnosti in hitrosti, obenem pa tudi odziv na vladne in korporativne apetite po bujnem in pogostem prikazovanju podatkov.
Lotfi-Jam dolgo zgodovino realnega časa, povezano s tehnološkim nadzorom in kapitalizacijo, umesti s preučevanjem realnočasovnih inovacij, ki se uporabljajo na področjih, kot so vojaški napadi in sledenje dobrin. Obenem izpostavlja, da pri realnem času ne gre le za uporabljanje hitrosti z namenom nižanja stroškov in večanja marž, temveč za strategijo novonastajajočega trga izkustev. Novi vmesniki med človekom in strojem omogočajo bolj intuitivne interakcije s prostorskimi podatki in digitalnimi procesi; vse od ravni pametnega mesta, kjer komputacijski sistemi usmerjajo gibanje, do ravni optimiziranega doma, kjer tehnologije učinkovitosti in nadzorovanja ustvarjajo informacijske subjekte. To predavanje bo predstavilo posledice tovrstnih multiskalarnih realnih časov ter orisalo slepe pege domnevno vseobsegajočih in vsevidnih tehničnih sistemov, s čimer bo pokazalo, kako ti sistemi izločajo urbane prihodnosti, ki ne sodijo v domeno vojaških, varnostnih in finančnih vzgibov.
Farzin Lotfi-Jam je arhitekt, ki v svojem delu raziskuje politiko tehnologije in mest. Kot docent arhitekture na Univerzi Cornell je tudi vodja laboratorija Realtime Urbanism, kjer uporabljajo in izumljajo nove prostorske medije in tehnologije, ki omogočajo vizualizacijo in simulacijo načinov, na katere algoritmi, modeli in pojmovanja »realnega časa« vladajo urbanemu življenju. Je tudi direktor interdisciplinarnega studia za oblikovanje Farzin Farzin, ki združuje arhitekturo, urbanizem, komputacijo in medije. Njegovi samostojni in kolaborativni projekti so multimedijski in temeljijo na raziskavah, obsegajo pa vse od modeliranja matric nadzorovanja v pametnih mestih do prostorske umestitve kulturne logike družbenih medijev. Lotfi-Jamova dela so vključena v zbirki Centra Pompidou in fundacije Sharjah Art, leta 2022 pa je dobil nagrado, ki jo podeljuje organizacija Architectural League of New York. Za svoje raziskave prejema nepovratna sredstva in podporo organizacij Alexander S. Onassis Foundation, Graham Foundation for Advanced Studies in the Fine Arts, M+/Design Trust in The Shed, ki ga je imenovala za prvega umetnika, izbranega na javnem razpisu. Njegova dela so bila razstavljena v ustanovah in na dogodkih, kot so med drugim Storefront for Art and Architecture, Nacionalni muzej umetnosti 21. stoletja v Rimu, Beneški arhitekturni bienale, Arhitekturni trienale v Oslu, Istanbulski oblikovalski bienale, Seulski arhitekturni bienale in Arhitekturni trienale Sharjah. Je tudi soavtor knjige Modern Management Methods: Architecture, Historical Value, and the Electromagnetic Image, ki je bila izdana pri založbi Columbia University Press.
Vstop prost
Produkcija: Aksioma – Zavod za sodobne umetnosti, Ljubljana; V sodelovanju s: Center za urbano kulturo Kino Šiška, ALUO – Akademija za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani, MGML/Cukrarna, Lokalpatriot, Društvo Ljudmila, laboratorij za znanost in umetnost