Na predstavitvi nove, tretje številke Cukr bodo o njeni osrednji temi – generacija – spregovorili filozof in filozofinja, Mladen Dolar in Jela Krečič ter zgodovinar in zgodovinarka, Marko Zajc in Manca G. Renko.
»Vsi govorimo o generacijah, hkrati pa nimamo družbenega konsenza o tem, kaj točno generacija je. Gre za intimno, izkustveno zaznamovanost, občo politično kategorijo, obojega po malem ali nič od tega?«, se sprašuje urednica revije Manca G. Renko.
Uvodni del revije se posveča razpadu Jugoslavije in osamosvojitvi Slovenije. V njem se poglobimo v koncept generacije osamosvojiteljev, ki so se v javnem diskurzu začeli intenzivneje pojavljati šele desetletje po osamosvojitvi. In kaj so osamosvojitelji, sploh na kulturnem polju, za seboj pustili tistim, ki bi se na njem radi uveljavili še danes? Zakaj ne obstaja dobra osamosvojiteljska umetnost? Kakšno glasbeno spremljavo je razpadu Jugoslavije igral turbofolk – ter kam so izginili vsi čefurji (ter druge subkulture)? Na ta vprašanja so odgovore iskali eden najprodornejših hrvaških literatov Dino Pešut, zgodovinar Marko Zajc, novinarka, kritičarka in publicistka Mojca Pišek ter filozof, radijski voditelj in podcaster Denis Adanalić.
Osrednji esej je napisala Christy Wampole, ki se ukvarja s tem, kakšen vpliv na generacijsko zavest ima ironija, ki je presegla samo retorično formo in se razrasla v življenjski slog. Mladen Dolar je spisal esej o tem, kaj je ostalo po generaciji 68, esej Miloša Kosca pa odgovaja na vprašanje, zakaj se moramo bati Plečnikovih častiteljev ter kako so generacije začele diktirati vsebine holivudski produkciji? Eva Mahkovic se sprašuje, zakaj smo vsi tako utrujeni, Urša Jerkič pa, zakaj je tudi pri vzgoji treba prelomiti s tradicijami, ki gredo iz generacije v generacijo ter namesto tega najti nove načine starševstva?
V intervjuju, ki ga je pripravila Manca G. Renko, nam Emily Segal, poklicna napovedovalka trendov, pisateljica, založnica ter umetnica, pove, zakaj so generacije velike posplošitve, ki lahko obstajajo predvsem v umetnosti. Ob intervjuju z italijanskim umetnikom Michelangelom Pistolettom, ki ga je za Radio Slovenija pripravila umetnostna zgodovinarka, kuratorka in novinarka Iza Pevec, pa izvemo več o različnih generacijah njegove umetnosti, sploh o Četrti generaciji.
Na vprašalnik življenja so odgovarjali trije režiserji in dve režiserki: Juš A. Zidar, Filip Jembrih, letošnja prejemnica velike Prešernove nagrade Ema Kugler, prejemnica evropske filmske nagrade (EFA) Urška Djukić in Matevž Luzar, scenarist in režiser lani največkrat nagrajenega filma Orkester.
Kako relevantne so generacijske (samo)oznake in komu služijo: ljudem, ki se z njimi identificirajo, ali tržnikom, ki z njihovo pomočjo ciljajo različne potrošniške skupine? Ali ima generacija mobilizacijski in politični potencial? Kaj ima generacija skupnega z nostalgijo?
»V Cukru smo tako iz različnih perspektiv pogledali na pojem generacije ter s tem odprli veliko vprašanj – ter našli celo več odgovorov, kot smo upali, da jih bomo. Tokratna številka je najobsežnejša do zdaj in prepričana sem, da bo v njej vsakdo našel branje zase«, pravi urednica Manca G. Renko.
Vstop prost
