Predstavitev dveh katalogov umetnic, ki sta se v preteklem letu v Galeriji Parter predstavili s samostojno razstavo – Maruša Sagadin z razstavo Mokre noge in Meta Grgurevič z razstavo Praskanje za zlatom. Z umetnicama se bosta pogovarjali kustosinji razstav Alenka Gregorič in Alenka Trebušak.
Kiparka in arhitektka Maruša Sagadin se je marca 2022 s samostojno razstavo Mokre noge predstavila v Galeriji Parter in tako začela Cukrarnino programsko shemo en prostor – en umetnik – en projekt. Umetnica kiparstvo prepleta s humorjem, ironijo, hip-hop ritmi, arhitekturo in z značilno igro barv. Navdih in zgled za svoje delo išče pri ikoničnih ženskah iz sveta umetnosti, popularne kulture in arhitekture, med njimi so Zaha Hadid, Judy Chicago, Missy Elliot, pa Lina Bo Bardi in Denis Scott-Brown.
Poudarja, da je pri ustvarjanju najbolj pomembno sodelovanje, povezovanje in komunikacija. »Nekoč sem bila očitajoče podučena, da umetnik ne bi smel ustvarjati del, ki jih vsakdo zlahka razume. Svetovano mi je bilo tudi, naj se ne spoprijateljim z vsakomer, s komer sodelujem. Meni pa je najljubše prav to«, je zapisano v katalogu. Umetnica hkrati živi več različnih vlog, razpršena je med različne države, kulture in jezike, njena samostojna razstava v Cukrarni je zato bila razmislek o različnih vidikih »vrnitve domov«, v katero se je neizogibno prikradla nostalgija.
Junija 2022 smo v Galeriji Parter odprli razstavo Praskanje za zlatom Mete Grgurevič. Kustosinja razstave Alenka Trebušak je v katalogu o umetnica zapisala, da »pomeni eno gonilnih sil v združevanju znanja s področja mehanike in elektrotehnike s poljem sodobne umetnosti«. Njena dela so parodija in obenem kritika družbenih odnosov v kapitalizmu; z njimi umetnica pod vprašaj pogosto postavlja tudi naše dojemanje prostora in časa.
Projekt Praskanje za zlatom je umetnica začela ustvarjati leta 2021. V njem raziskuje kapitalistični način proizvodnje, v katerem velja, da je gonilna sila denar, zanj je značilna tudi velikanska količina odpadkov, povezanih z naravo vsakdanjega življenja. S postopkom, izvedenim v sodelovanju z Institutom Jožef Stefan, je iz dvesto odsluženih mobilnih telefonov pridobila zrno zlata. Ta drobec zlata je postal središčni objekt šestdelne postavitve, ki razpira vprašanja reciklaže, etike delovnih procesov, ekstrakcije dragocenih materialov in vrednotenja umetniškega dela.
Vstop prost
