Ta veseli dan kulture

Na Ta veseli dan kulture vas vabimo v Cukrarno, da si, na ta posebni dan, brezplačno ogledate veliko pregledno razstavo italijanskega velikana med umetniki - Četrta generacija. Razstava zajema velik del njegovega opusa in prinaša vpogled v ključna obdobja njegovega tvornega umetniškega delovanja od šestdesetih let prejšnjega stoletja do danes, s poudarkom na njegovem »temnem« obdobju; slednje je služilo kot izhodišče za koncept, izbor del in dramaturgijo razstave v Cukrarni, ki je nastala v sodelovanju z Zerynthio, centrom za sodobno umetnost iz Rima. Z naslovom Četrta generacija umetnik v središče postavi prav ta čas, ki je pomembno zaznamoval njegovo umetniško prakso. Dela tega sicer redko predstavljenega obdobja – v enem od svojih besedil ga je umetnik poimenoval Umetnost bede (1985–1989) – so zbrana v drugem nadstropju galerije; tu je poleg risb, slik in skulptur na ogled in situ narejena črna poslikava, ki so jo za galerijo na sedemdesetmetrski steni pod umetnikovim vodstvom izdelali študentje Akademije za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani.  

Družine si lahko razstavo Pistoletta ogledajo na malo drugačen način. Sprehodite se mimo ikoničnih del, ki so krojila svet umetnosti od 60ih let prejšnjega stoletja do danes. Na poti skozi razstavo vas bodo čakale škatle z ugankami in namigi, ki bodo vaš ogled razstavi popestrili in vas seznanili z življenjem in delom Michelangela Pistoletta.  

V pritličju pa vas bo že čakala čisto sveža Dvorana slavnih, nemške umetnice Agnes Meyer Brandis. Izhodišče za raziskovalni projekt Lunarni obrat za ptice selivke, ki ga Meyer-Brandis s t. i. mesečevimi gosmi razvija od leta 2008 naprej, je bila knjiga utopične narave The Man in the Moone (1638) angleškega škofa, zgodovinarja in pisca Francisa Godwina, ki velja za eno prvih znanstvenofantastičnih del. V njem protagonist, španski pustolovec Domingo Gonsales, odpotuje na Luno s pomočjo prevoznega sredstva z vpreženimi pticami selivkami, katerih migracijo zaznamuje vsakoletno preseljevanje z Zemlje na njen naravni satelit. Postavitev v Galeriji Parter združuje dva odvoda omenjenega projekta, in sicer film Kolonija mesečevih gosi (2012) in instalacijo Dvorana slavnih (2012/2022), v obeh pa avtorica ob povezovanju umetnosti z znanostjo raziskuje različne ravni realnosti in vzpostavlja prehode v imaginarne svetove, ki gledalcu omogočajo začasno bivanje v njih. Film prikazuje dolgotrajni biopoetični performans, v katerem se je na ekološki kmetiji raziskovalne organizacije Pollinaria v Abrucih v inkubatorju izleglo enajst gosi, umetnica pa je po metodah avstrijskega etologa in ornitologa Konrada Lorenza izvedla vtisnjenje v njihov spomin in tako vzredila lastno jato živalskih astronavtov. Gosi z imeni Neil, Svetlana, Gonsales, Buzz, Kaguya-Anousheh, Irina, Valentina, Friede, Yuri, Rakesh in Konstantin-Hermann so bile poleg učenja letenja v formaciji deležne predavanj o lunarni povratni trajektoriji in problemu vesoljskih smeti ter letalskih treningov v izrednih okoliščinah, zanje pa je Agnes Meyer-Brandis izdelala tudi posebne pripomočke, kot so mobilna luna ali velik model črke V.